Video wird geladen...

Video konnte nicht geladen werden

Zur Startseite

Nezaslišano.

EdvardKadic's profile picture

Edvard Kadič

19,448 subscribers

17,812 Aufrufe • vor 11 Tagen •via X (Twitter)

KunstBildung
LIVE

Anya Rossi• Live Now

Private livecam show

0 Kommentare

Keine Kommentare verfügbar

Kommentare vom Original-Post werden hier angezeigt

Ähnliche Videos

🚨 NEZASLIŠANO! IZGON POSLANCA IZ PLENARNE DVORANE Državni zbor! 🚨 Predsednica DZ 🇸🇮 #UKZ je danes s svojim trhlim pravniškim znanjem ❌ tolmačila parlamentarno prakso in grobo kršila poslovnik! Namesto da bi vodila sejo v skladu s pravili, je našega poslanca Zvone Černač enostavno IZGNALA iz dvorane! #UKZ #Sramota 👇👇👇
1:02

🚨 NEZASLIŠANO! IZGON POSLANCA IZ PLENARNE DVORANE Državni zbor! 🚨 Predsednica DZ 🇸🇮 #UKZ je danes s svojim trhlim pravniškim znanjem ❌ tolmačila parlamentarno prakso in grobo kršila poslovnik! Namesto da bi vodila sejo v skladu s pravili, je našega poslanca Zvone Černač enostavno IZGNALA iz dvorane! #UKZ #Sramota 👇👇👇

Poslanska skupina SDS

58,754 Aufrufe • vor 1 Jahr

Ko vodilni svetovni strokovnjak javno podpre javnozdravstveno strategijo majhne države, je to pomembno mednarodno strokovno priznanje. Nove slovenske prehranske smernice je pozitivno ocenil Walter Willett, profesor epidemiologije in prehrane na Harvard T. H. Chan School of Public Health ter eden najvplivnejših raziskovalcev prehrane in preventivne medicine zadnjih desetletij. Pri pripravi dokumenta je sodeloval kot mednarodni recenzent, zato njegova ocena izhaja iz temeljitega poznavanja vsebine smernic. Willett ni zgolj ugledno akademsko ime. S svojim delom je ključno prispeval k razvoju sodobne prehranske epidemiologije, ki na podlagi velikih in dolgotrajnih populacijskih raziskav proučuje povezave med prehrano, življenjskim slogom in kroničnimi boleznimi. Bil je med raziskovalci, ki so prepričljivo pokazali škodljivost industrijsko proizvedenih transmaščob, pomembno je vplival na spremembo razumevanja prehranskih maščob ter sodeloval pri oblikovanju globalnih modelov zdrave in okoljsko vzdržne prehrane. Njegova pohvala slovenskemu dokumentu zato presega običajno vljudnostno gesto in pomeni pomembno zunanjo strokovno presojo kakovosti. Teža njegove ocene postane jasnejša ob pogledu na raziskovalno delo, ki stoji za njegovim imenom. Willett je 25 let vodil oddelek za prehrano na harvardski šoli za javno zdravje, objavil je več kot dva tisoč znanstvenih člankov in velja za najbolj citiranega raziskovalca prehrane na svetu, s h-indeksom nad 280. Uvršča se med pet najbolj citiranih znanstvenikov na svetu na celotnem področju klinične medicine. Njegove ugotovitve v veliki meri izhajajo iz obsežnih longitudinalnih raziskav, kot so Nurses’ Health Study, Nurses’ Health Study II in Health Professionals Follow-up Study. Te že več desetletij spremljajo prehranske navade, življenjski slog in zdravstveno stanje skoraj 300.000 ljudi. Willett je tudi sopredsedujoči komisiji EAT–Lancet, enemu najpomembnejših sodobnih mednarodnih projektov povezovanja prehrane, javnega zdravja, okoljskih omejitev in pravičnosti prehranskih sistemov. Ko raziskovalec s takšnimi izkušnjami slovenski pristop označi za premišljen in zgleden, smernice dobijo mednarodno strokovno težo, ki presega domače politične in interesne spore. Pozitivna Willettova ocena je posebej pomenljiva zaradi zasnove slovenskega dokumenta. Smernice prehrano obravnavajo kot del širšega sistema, v katerem se prepletajo zdravje, okolje, kmetijstvo, gospodarstvo in socialna pravičnost. Prva pomembna značilnost dokumenta je premik od preprečevanja pomanjkanja hranil k preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 ter nekatere vrste raka. Cilj sodobne prehranske politike namreč ni več zgolj zagotavljanje zadostnega vnosa energije in hranil, temveč tudi podaljševanje zdravega dela življenja. Druga značilnost je prilagodljiv prehranski model, ki daje večji poudarek rastlinskim virom hrane, ne da bi predpisoval en sam obvezen način prehranjevanja. Dokument ponuja različice za vsejede, vegetarijance in vegane ter tako združuje jasno zdravstveno usmeritev z možnostjo kulturnega, lokalnega in osebnega prilagajanja. Tretja značilnost je povezovanje zdravja ljudi z vplivom prehrane na okolje. Smernice izhajajo iz spoznanja, da prehranski vzorci, ki zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, pogosto hkrati zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, porabo naravnih virov in druge obremenitve okolja. Javno zdravje in okoljska vzdržnost sta tako dva povezana vidika iste prehranske politike. Pomembna posebnost slovenskega modela je tudi vključitev socialnih in gospodarskih razsežnosti prehranskega sistema. Poudarek na sezonski hrani, krajših dobavnih verigah in domači pridelavi lahko prispeva k večji odpornosti prehranskega sistema ter podpira položaj domačih pridelovalcev. Pri tem lokalni izvor sam po sebi še ne zagotavlja manjšega okoljskega odtisa ali pravičnejših ekonomskih razmer, saj so pomembni tudi vrsta živila, način proizvodnje, dostopnost ter razmerja v prehranski verigi. Vendar je prav vključitev teh vprašanj v skupni okvir ena večjih konceptualnih prednosti dokumenta. Domači odziv na smernice je razkril precejšen razkorak med mednarodno strokovno presojo in lokalno javno razpravo. Namesto celovite obravnave modela, ki poskuša povezati zdravje ljudi, okoljsko vzdržnost in prihodnost kmetijstva, se je razprava hitro zožila na posamezne količine živil, predvsem mesa. Legitimna vprašanja o izvedljivosti, prehranski ustreznosti in posledicah za posamezne kmetijske panoge so se pogosto prepletla z obrambo sektorskih interesov in političnim obračunavanjem. K takšni fragmentaciji je prispeval tudi del medijskega poročanja, ki je kompleksno javnozdravstveno strategijo skrčil na poenostavljene zgodbe o domnevni »vojni proti mesu«. S tem se je izgubilo bistvo dokumenta. Dokument ne prepoveduje posameznih živil in ne predpisuje enotnega jedilnika. Njegov namen je oblikovati dolgoročno vzdržen prehranski okvir, ki bi zmanjševal breme kroničnih bolezni, omejeval okoljske posledice prehranskega sistema in upošteval slovenske razmere. To seveda ne pomeni, da so smernice izvzete iz strokovne kritike. Dokument s tako širokimi ambicijami zahteva temeljito razpravo o znanstveni podlagi, praktični izvedljivosti, ekonomskih posledicah in načinu uvajanja. Verodostojna kritika mora izhajati iz celote dokumenta in razpoložljivih podatkov. Posamezna iztrgana priporočila ali interesno motivirane poenostavitve za takšno presojo ne zadoščajo. Prav zato je Willettova ocena pomembna. Sama avtoriteta uglednega recenzenta ne more nadomestiti vsebinske presoje posameznih priporočil, jasno pa kaže, da gre za resen in mednarodno relevanten strokovni dokument, ki ga ni mogoče verodostojno odpraviti kot ideološki ali nestrokovni projekt. Njegova presoja potrjuje, da slovenske smernice sodijo v osrednji tok sodobnih prizadevanj za povezovanje prehrane, zdravja, okoljske vzdržnosti in pravičnejšega prehranskega sistema. Namesto da bi takšno priznanje izkoristili kot izhodišče za samozavestno in argumentirano razpravo o uresničevanju smernic, smo velik del javne pozornosti namenili poenostavljenim kulturnim in političnim sporom. Slovenski javni prostor je tako skoraj prezrl nekaj, kar se ne zgodi pogosto: doma pripravljen strokovni dokument je dobil izrazito pozitivno oceno enega najuglednejših svetovnih raziskovalcev na svojem področju. Ne glede na nadaljnje razprave o posameznih priporočilih je to dosežek, ki bi ga bilo smiselno najprej razumeti, nato vsebinsko ovrednotiti in šele zatem politično presojati.
5:11

Ko vodilni svetovni strokovnjak javno podpre javnozdravstveno strategijo majhne države, je to pomembno mednarodno strokovno priznanje. Nove slovenske prehranske smernice je pozitivno ocenil Walter Willett, profesor epidemiologije in prehrane na Harvard T. H. Chan School of Public Health ter eden najvplivnejših raziskovalcev prehrane in preventivne medicine zadnjih desetletij. Pri pripravi dokumenta je sodeloval kot mednarodni recenzent, zato njegova ocena izhaja iz temeljitega poznavanja vsebine smernic. Willett ni zgolj ugledno akademsko ime. S svojim delom je ključno prispeval k razvoju sodobne prehranske epidemiologije, ki na podlagi velikih in dolgotrajnih populacijskih raziskav proučuje povezave med prehrano, življenjskim slogom in kroničnimi boleznimi. Bil je med raziskovalci, ki so prepričljivo pokazali škodljivost industrijsko proizvedenih transmaščob, pomembno je vplival na spremembo razumevanja prehranskih maščob ter sodeloval pri oblikovanju globalnih modelov zdrave in okoljsko vzdržne prehrane. Njegova pohvala slovenskemu dokumentu zato presega običajno vljudnostno gesto in pomeni pomembno zunanjo strokovno presojo kakovosti. Teža njegove ocene postane jasnejša ob pogledu na raziskovalno delo, ki stoji za njegovim imenom. Willett je 25 let vodil oddelek za prehrano na harvardski šoli za javno zdravje, objavil je več kot dva tisoč znanstvenih člankov in velja za najbolj citiranega raziskovalca prehrane na svetu, s h-indeksom nad 280. Uvršča se med pet najbolj citiranih znanstvenikov na svetu na celotnem področju klinične medicine. Njegove ugotovitve v veliki meri izhajajo iz obsežnih longitudinalnih raziskav, kot so Nurses’ Health Study, Nurses’ Health Study II in Health Professionals Follow-up Study. Te že več desetletij spremljajo prehranske navade, življenjski slog in zdravstveno stanje skoraj 300.000 ljudi. Willett je tudi sopredsedujoči komisiji EAT–Lancet, enemu najpomembnejših sodobnih mednarodnih projektov povezovanja prehrane, javnega zdravja, okoljskih omejitev in pravičnosti prehranskih sistemov. Ko raziskovalec s takšnimi izkušnjami slovenski pristop označi za premišljen in zgleden, smernice dobijo mednarodno strokovno težo, ki presega domače politične in interesne spore. Pozitivna Willettova ocena je posebej pomenljiva zaradi zasnove slovenskega dokumenta. Smernice prehrano obravnavajo kot del širšega sistema, v katerem se prepletajo zdravje, okolje, kmetijstvo, gospodarstvo in socialna pravičnost. Prva pomembna značilnost dokumenta je premik od preprečevanja pomanjkanja hranil k preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 ter nekatere vrste raka. Cilj sodobne prehranske politike namreč ni več zgolj zagotavljanje zadostnega vnosa energije in hranil, temveč tudi podaljševanje zdravega dela življenja. Druga značilnost je prilagodljiv prehranski model, ki daje večji poudarek rastlinskim virom hrane, ne da bi predpisoval en sam obvezen način prehranjevanja. Dokument ponuja različice za vsejede, vegetarijance in vegane ter tako združuje jasno zdravstveno usmeritev z možnostjo kulturnega, lokalnega in osebnega prilagajanja. Tretja značilnost je povezovanje zdravja ljudi z vplivom prehrane na okolje. Smernice izhajajo iz spoznanja, da prehranski vzorci, ki zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, pogosto hkrati zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, porabo naravnih virov in druge obremenitve okolja. Javno zdravje in okoljska vzdržnost sta tako dva povezana vidika iste prehranske politike. Pomembna posebnost slovenskega modela je tudi vključitev socialnih in gospodarskih razsežnosti prehranskega sistema. Poudarek na sezonski hrani, krajših dobavnih verigah in domači pridelavi lahko prispeva k večji odpornosti prehranskega sistema ter podpira položaj domačih pridelovalcev. Pri tem lokalni izvor sam po sebi še ne zagotavlja manjšega okoljskega odtisa ali pravičnejših ekonomskih razmer, saj so pomembni tudi vrsta živila, način proizvodnje, dostopnost ter razmerja v prehranski verigi. Vendar je prav vključitev teh vprašanj v skupni okvir ena večjih konceptualnih prednosti dokumenta. Domači odziv na smernice je razkril precejšen razkorak med mednarodno strokovno presojo in lokalno javno razpravo. Namesto celovite obravnave modela, ki poskuša povezati zdravje ljudi, okoljsko vzdržnost in prihodnost kmetijstva, se je razprava hitro zožila na posamezne količine živil, predvsem mesa. Legitimna vprašanja o izvedljivosti, prehranski ustreznosti in posledicah za posamezne kmetijske panoge so se pogosto prepletla z obrambo sektorskih interesov in političnim obračunavanjem. K takšni fragmentaciji je prispeval tudi del medijskega poročanja, ki je kompleksno javnozdravstveno strategijo skrčil na poenostavljene zgodbe o domnevni »vojni proti mesu«. S tem se je izgubilo bistvo dokumenta. Dokument ne prepoveduje posameznih živil in ne predpisuje enotnega jedilnika. Njegov namen je oblikovati dolgoročno vzdržen prehranski okvir, ki bi zmanjševal breme kroničnih bolezni, omejeval okoljske posledice prehranskega sistema in upošteval slovenske razmere. To seveda ne pomeni, da so smernice izvzete iz strokovne kritike. Dokument s tako širokimi ambicijami zahteva temeljito razpravo o znanstveni podlagi, praktični izvedljivosti, ekonomskih posledicah in načinu uvajanja. Verodostojna kritika mora izhajati iz celote dokumenta in razpoložljivih podatkov. Posamezna iztrgana priporočila ali interesno motivirane poenostavitve za takšno presojo ne zadoščajo. Prav zato je Willettova ocena pomembna. Sama avtoriteta uglednega recenzenta ne more nadomestiti vsebinske presoje posameznih priporočil, jasno pa kaže, da gre za resen in mednarodno relevanten strokovni dokument, ki ga ni mogoče verodostojno odpraviti kot ideološki ali nestrokovni projekt. Njegova presoja potrjuje, da slovenske smernice sodijo v osrednji tok sodobnih prizadevanj za povezovanje prehrane, zdravja, okoljske vzdržnosti in pravičnejšega prehranskega sistema. Namesto da bi takšno priznanje izkoristili kot izhodišče za samozavestno in argumentirano razpravo o uresničevanju smernic, smo velik del javne pozornosti namenili poenostavljenim kulturnim in političnim sporom. Slovenski javni prostor je tako skoraj prezrl nekaj, kar se ne zgodi pogosto: doma pripravljen strokovni dokument je dobil izrazito pozitivno oceno enega najuglednejših svetovnih raziskovalcev na svojem področju. Ne glede na nadaljnje razprave o posameznih priporočilih je to dosežek, ki bi ga bilo smiselno najprej razumeti, nato vsebinsko ovrednotiti in šele zatem politično presojati.

Sašo Dolenc

15,889 Aufrufe • vor 1 Tag

Kako je že s tistimi Izraelci, ki so imeli neki sestanek z Janšo?
0:52

Kako je že s tistimi Izraelci, ki so imeli neki sestanek z Janšo?

Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮

11,751 Aufrufe • vor 1 Tag

Vlahovic & İtaliano gol sevinci
0:27

Vlahovic & İtaliano gol sevinci

KAAN GEDİK

87,286 Aufrufe • vor 19 Stunden

BEZBROJ DOBRIH, LEPIH, PAMETNIH LJUDI.
0:25

BEZBROJ DOBRIH, LEPIH, PAMETNIH LJUDI.

BLOKADA FPU

17,995 Aufrufe • vor 1 Jahr

Prostozidar in lastnik 33 podjetij, ki so mu podrejeni Kučan, Janković in Golob
1:03

Prostozidar in lastnik 33 podjetij, ki so mu podrejeni Kučan, Janković in Golob

Nova smer

13,747 Aufrufe • vor 2 Monaten

Shupogaki inflate
1:27

Shupogaki inflate

UdonNoodle

47,477 Aufrufe • vor 1 Jahr

Ig:moyramosjc 🔥🤠
0:30

Ig:moyramosjc 🔥🤠

Carlos Ramos

51,378 Aufrufe • vor 10 Tagen

Najezih se ♥️ Prelepo
1:54

Najezih se ♥️ Prelepo

Uroš 

11,678 Aufrufe • vor 2 Tagen

Gustavo Cerati - Karaoke
2:19

Gustavo Cerati - Karaoke

Soda Stereo MX

115,514 Aufrufe • vor 2 Jahren

V 21. stoletju ima Državna volilna komisija računalniški program, ki ne obvlada niti osnovnih računskih operacij‼️ ⚠️ Poleg tega zastopnik naše liste danes ni bil vabljen na štetje glasovnic, kljub temu, da ima to pravico po zakonu!
1:34

V 21. stoletju ima Državna volilna komisija računalniški program, ki ne obvlada niti osnovnih računskih operacij‼️ ⚠️ Poleg tega zastopnik naše liste danes ni bil vabljen na štetje glasovnic, kljub temu, da ima to pravico po zakonu!

Janez Janša

10,967 Aufrufe • vor 2 Monaten

Pogba, Kante, Griezmann, Matuidi, Sissoko, Tolisso, Lemar, Thauvin
0:32

Pogba, Kante, Griezmann, Matuidi, Sissoko, Tolisso, Lemar, Thauvin

Mett 🏴󠁧󠁢󠁷󠁬󠁳󠁿

60,880 Aufrufe • vor 2 Monaten

Ali je Robert Golob že ponudil odstop ali so bile njegove besede samo še ena laž in prelomljena obljuba?
0:25

Ali je Robert Golob že ponudil odstop ali so bile njegove besede samo še ena laž in prelomljena obljuba?

Aleksander Rebersek

15,314 Aufrufe • vor 4 Tagen

İki tane bounty. Bi tane snickers. Bi tane bisqot farauhla. Bi tane doritos cubun. Thank you
1:05

İki tane bounty. Bi tane snickers. Bi tane bisqot farauhla. Bi tane doritos cubun. Thank you

Remix Adam

14,757 Aufrufe • vor 3 Jahren

Ko te želijo prisiliti v kršenje Ustave. 🙄
1:45

Ko te želijo prisiliti v kršenje Ustave. 🙄

Resni.ca

18,442 Aufrufe • vor 12 Tagen

To morate nujno videti: "Ustavno sodišče je ugrabljena institucija.." Izjemni Dr.Dr. Klemen Jaklič odkrito svari, da bo US sedaj služilo za oviranje desnosredinske vlade v interesu globoke države. Njegova 9l izkušnja na US se posluša kot kriminalka, tudi glede zakona o RTV Slovenija
0:35

To morate nujno videti: "Ustavno sodišče je ugrabljena institucija.." Izjemni Dr.Dr. Klemen Jaklič odkrito svari, da bo US sedaj služilo za oviranje desnosredinske vlade v interesu globoke države. Njegova 9l izkušnja na US se posluša kot kriminalka, tudi glede zakona o RTV Slovenija

Jože Možina

23,795 Aufrufe • vor 18 Tagen

Ej MODEL Peter Merše, a to si bil ti? 😂 Kakšno GENIJALNO vprašanje‼️ 😂😂
2:02

Ej MODEL Peter Merše, a to si bil ti? 😂 Kakšno GENIJALNO vprašanje‼️ 😂😂

tolemamo

178,835 Aufrufe • vor 2 Monaten

Episode 10 | It's skeletOVER
0:34

Episode 10 | It's skeletOVER

Clash of Clans

45,734 Aufrufe • vor 20 Tagen

taeyeon - invu (2022)
1:45

taeyeon - invu (2022)

ًًً

50,681 Aufrufe • vor 4 Monaten

Hanzi namaVendor hatisikuda zvese izvo. Toda runyararo so we can make money.
0:31

Hanzi namaVendor hatisikuda zvese izvo. Toda runyararo so we can make money.

Nick Mangwana

88,785 Aufrufe • vor 1 Jahr